Pomladno enakonočje

Pomladno enakonočje oz. ekvinokcij je eden izmed štirih najbolj poznanih astronomskih pojavov, ki se pojavijo v enem obhodu zemlje okoli sonca. Poleg pomladnega enakonočja tako poznamo še jesensko enakonočje ter poletni in zimski solsticij. Značilnost ekvinokcija oziroma enakonočja je, da sta na ta dan noč in dan približno enako dolga. Pomladno enakonočje tako pomeni, da sta dan in noč enako dolga, vsak naslednji pomladni dan, pa pomeni vse daljše dneve in krajše noči. To se nadaljuje vse do poletnega solsticija oziroma obrata, ki se zgodi v juniju. Z omenjenimi astronomskimi pojavi se določa tudi začetek posameznega letnega časa. Letni časi se na severni polobli tako začnejo: pomlad s pomladnim enakonočjem okoli 20. marca, poletje s poletnim solsticijem okoli 21. junija, jesen s jesenskim enakonočjem okoli 23. septembra in zima z zimskim solsticijem okoli 21. decembra.

Kaj se zgodi, ko nastopi enakonočje oziroma ekvinokcij?

Ob astronomskem pojavu enakonočja ekvatorialna ravnina zaide čez središče sonca, to pa pomeni, da sta po celem svetu dan in noč približno isto dolga. To pomeni, da je sonce nad obzorjem približno enako dolgo kakor pod obzorjem. Besedo približno uporabljamo zato, ker enakonočje v teoriji res pomeni enako dolga dan in noč, v praksi pa se to ne zgodi. Dan je namreč definiran kot obdobje, ko sonce doseže oziroma obsvetljuje površje zemlje. Sončna svetloba pa zemeljskega površja seveda ne osvetljuje v obliki enega samega žarka, ampak razpršeno, kar pomeni, da je zemlja osvetljena že preden, se sonce v celoti pojavi na obzorju. Enako je tudi, ko sonce prehaja za obzorje. To pomeni, da je ob enakonočju dan od noči na ekvatorju daljši za okoli 14 minut, proti obema poloma pa se nato ta čas še povečuje. Enakonočje ima moteč vpliv na delovanje satelitov za komunikacijo. Pride namreč do močnega žarčenja na sprejemnike, ki se nahajajo na zemeljskem površju, to pa povzroča oslabljeno delovanje, kar običajno traja nekje med nekaj minutami pa do ene ure.

Pomladno enakonočje in prvi spomladanski dan

Začetek pomladi je torej povezan s pomladnim enakonočjem. Prvi dan pomladi ni koledarsko določen, zato se menja. Začetek pomladi je tako lahko npr. 20-ga ali pa 21-ga marca, določa pa ga položaj sonca. Ko je torej sonce neposredno nad ekvatorjem zemlje, se zgodi pomladno enakonočje. To pomeni, da sonce seka nebesni ekvator iz J v S poloblo, tej točki, na kateri pride do sekanja, pa rečemo pomladišče.

Kaj pa kulturni in simbolni pomen pomladnega enakonočja?

Pomladno enakonočje oziroma ekvinokcij ima v različnih kulturah po svetu tudi svoj simbolni, celo religiozni pomen. V osnovi enakonočje pomeni slavljenje ravnotežja in povezanosti med temnim ter svetlim ciklusom leta. Enakonočje tako pomeni povezanost sonca in lune, ognja in vode, jina in janga, skratka na pomladno enakonočje naj bi bila povzeta in pomirjena vsa temeljna nasprotja. Iz tega dinamičnega, a pomirjenega kozmičnega nasprotja, naj bi se rojevalo novo življenje in rast. S pomladjo tudi naša kultura povezuje novo rojstvo in obdobje rasti. Pomlad v naši kulturi običajno pomeni nov, svež začetek, novo ljubezen, novo kreativnost, rojstvo, rast. Spomladi se ljudje pogosto odločijo začeti projekte, ki so jih dolgo odlašali in postanejo bolj kreativni. Prehod iz zimskega v pomladni letni čas je pogosto simboliziran tudi s prehodom, kjer človek za sabo pusti vse staro, nepotrebno in preživelo, da bi tako naredil prostor za novo, ki prihaja.