Zakaj in kako nastane sneg?

Sneg je ena izmed padavin. Gre za padavine v trdem stanju, ki nastaja v oblakih. Sneg nastane iz manjših kapljic vodne pare, ko je temperatura pod 0 stopinjami Celzija in je zrak nasičen z vodno paro. V takih pogojih vodna para prehaja v trdo stanje (resublimacija). V kolikor resublimacija poteka postopno, pridobivajo ledeni kristali bolj ali manj pravilne oblike in se pri padanju proti tlom združujejo v snežinke. Oblika ledenih kristalov, ki rastejo zaradi nasičenosti zraka z vodno paro, je odvisna od temperature okolice. Ko kristali padajo skozi tople plasti zraka, postaneta oblika in zgradba zapletenejši. Pri temperaturah med 0 in -4°C je osnovna oblika kristala ploščica, tip pa tenki šest-kotnik. Pri -4 do -10°C je oblika prizma, tip pa igla ali cevka. Pri temperaturah med -10 in -22°C je oblika ploščica, tip ledenega kristala pa večdelna ploščica ali razvejani kristal. Pri temperaturah pod -22 (do -50°C) je oblika kristala prizma, tip pa cevka. Velikost in rast ledenih kristalov je odvisna od hitrosti padanja. Večji kristali imajo večjo težo, zato padajo hitreje in se pri tem spajajo z manjšimi kristali, ki padajo počasneje.

Kako nastanejo snežinke?

Snežinke nastanejo, ko se ledeni kristali pri padanju spajajo med seboj. Masa kristalov se namreč z rastjo veča, pri padanju pa to pomeni trke in spajanja z drugimi kristali in kapljicami. Po obliki snežinke spominjajo na razne kristalne zvezdice in so pomešane z običajnimi ledenimi kristali. Če je temperatura zraka višja od -10 °C, potem se ledeni kristali običajno spajajo v obliki kosmov. Pri tem je velikost takih kosmov različna, le redko pa je njihov premer večji od 3 do 4 cm. Velikost snežinke je odvisna zlasti od temperature ozračja. Nižja kot je temperatura, manjše so snežinke. Če je temperatura le malo pod 0 °C, potem nastajajo večje snežinke (kosmi).

Kdaj nastanejo snežne padavine?

Sneg se lahko pojavi, ko je temperatura ozračja med -40 in do +10 °C. Najpogosteje se snežne padavine v zmernih geografskih širinah pojavijo pri temperaturah med -4 in +2 °C. To so temperature prizemnih plasti zraka, v oblaku, kjer sneg nastaja, pa so temperature drugačne. V kolikor je zrak med oblakom in tlemi toplejši, se snežinke na poti iz oblaka proti tlom lahko spremenijo v dež. Povsem običajno je tudi, da se sneg pojavlja na višjih nadmorskih višinah, na nižjih pa namesto snežnih padavin dežuje. V zmernih geografskih širinah imajo padavine sprva (v oblaku, pri viru nastanka) skoraj vselej obliko snega, tudi v poletnem času.

Vrste snežnih padavin

Sneg ločimo na suh in moker. Pod suh sneg uvrščamo:

• Rahel suh sneg,
• Tanka rahla plast snega, na lomljivi skorji,
• Tanka rahla plast snega na skorji, ki lahko zdrži človeka,
• Lomljiva skorja,
• Skorja, ki zdrži človeka,
• Suh, trd in v globino strjen sneg.

Moker sneg pa delimo na:

• Moker in mehak sneg,
• Moker in strjen v globino,
• tanka plast mehkega in mokrega snega, na lomljivi skorji
• tanka plast mehkega in mokrega snega na lomljivi skorji, ki zdrži človeka.

V Sloveniji je bila največja višina snežne odeje leta 2001, na Kredarici, ko je bila višina snega kar 700 cm. Prav tako se je najdlje snežna odeja obdržala na Kredarici, in sicer kar 290 dni. Zanimiv je tudi podatek o najpoznejšem sneženju v krajih, ki ležijo pod 500 m.n.v. – to je bilo leta 1974, v kraju Nomenj sredi poletja – 10. julij.

Snežne nevarnosti

Sneg lahko v primeru obilnejših padavin povzroči tudi mnoge naravne nesreče ter škodo. Najpogosteje obilen sneg ohromi promet, lomi veje na drevesih in potrga električne vode (snegolom). V preteklosti se je v Sloveniji že zgodilo, da je sneg nepretrgoma padal več dni zapored, kar je povzročilo popolno ohromitev cestnega prometa, nehali pa so voziti tudi vlaki. Za nekatere odročne kraje sneg lahko pomeni tudi več-dnevno odrezanost od preostalega sveta. Zaradi velikih količin zapadlega snega je bila v preteklosti v Sloveniji že uvedena splošna mobilizacija.

V gorah je dodatna nevarnost nastanek snežnih viharjev. Ker so gore višje in hladnejše, tam zapade več snega. Poleg snežnih viharjev je pogost snežni pojav tudi plaz, do katerega pride, če so plasti v snežni odeji le rahlo povezane. Če pride do motnje, se zgornja plast snega odtrga in zdrsi navzdol po pobočju. Snežni plazovi so precej pogosti in nevarni, saj pred seboj rušijo vse na svoji poti (drevje, hiše, ceste, ogrožajo tudi človeka). Še zlasti nevarne so klože – zbita skorja napihanega snega), ki se nahajajo na strmih pobočjih in so slabo povezane s podlago.

Ena izmed nevarnosti snega je gotovo tudi snežna slepota. Sneg namreč odbije okoli 90 % ultravijolične svetlobe, to pa še posebej v polarnih območjih in gorah lahko povzroča bolečo snežno slepoto. Jakost UV žarkov z višino narašča – na vsake 300 m.n.v. se poveča za 4 %.