Sončev mrk je pojav, ki nastane, kadar se Zemlja, Sonce in Luna navidezno poravnajo na premico, pri čemer je Luna med Soncem in Zemljo. Luna tako (gledano iz Zemlje) zastira svetlobo, ki prihaja na Zemljo iz Sonca. Sončev mrk se lahko pojavi le ob mlaju ali prazni luni. Sončevi mrki veljajo za ene izmed najbolj spektakularnih in zanimivih nebesnih pojavov. Pojavljajo se vsako leto – na leto je iz Zemlje mogoče videti nekje med 2 do 5 mrkov, ki pa so večinoma vidni iz neposeljenih predelov. Sončev mrk je vselej povezan tudi z luninim mrkom, ki se običajno zgodi nekaj časa pred ali po sončevem mrku. Samo med okoli 25 – 30 % vseh sončevih mrkov je popolnih – to pomeni, da Luna za opazovalca na določenem območju (območje popolnega mrka) za nekaj trenutkov povsem zakrije Sonce. Popoln sončni mrk izgleda tako, da nastane tema, na nebu se pojavijo zvezde in vse je videti kot ponoči. Pri popolnem mrku je mogoče za kratek čas opaziti tudi Sončevo korono – gre za njegovo močno segreto zunanjo atmosfero.
Poleg ožjega področja obstaja še širše območje, kjer opazovalci lahko opazujejo delni sončev mrk. Približno 35 % mrkov je zgolj delnih, lahko pa so tudi obročasti (ko je Luna tako oddaljena od Zemlje, da ne uspe prekriti celega Sonca – tedaj je temna Luna obdana z ozkim obročem svetlobe od Sonca). Obstaja tudi hibridni sončev mrk – nekakšna mešanica popolnega in kolobarjastega/obročastega mrka hkrati. Z enega dela Zemlje je namreč viden popoln, z drugega pa obročast mrk. Popolni mrki so redkejši in se pojavijo v povprečju na vsake 18 mesecev.
Za opazovanje mrka je potrebno uporabiti posebna očala, saj lahko že kratek pogled v Sonce povzroča nepopravljive poškodbe oči in vida. Očala, s katerimi zaščitimo svoje oči, so narejena iz folije mylar, lahko pa uporabimo tudi temna varilska stekla, ki imajo gostoto 12 ali več. Ne priporoča se uporaba kakršnih koli improviziranih filtrov, ker ne nudijo zadostne zaščite pred infrardečo svetlobo, ki lahko poškoduje vid. Med sončevim mrkom se Sonca ne sme gledati skozi fotoaparat, daljnogled ali druge optične naprave, saj nam lahko sončeva svetloba v trenutku povsem uniči očesno mrežico.
V kolikor za opazovanje mrka pri roki nimamo ustreznih očal, lahko pojav opazujemo z uporabo kosa papirja. Skozi papir naredimo majhno odprtino. Ko papir izpostavimo sončnim žarkom, lahko brez škode za oči na senci, ki jo ustvarja papir, opazujemo svetlo piko, ki je enake oblike kakor Sonce, preko katerega se giba Luna.
Prvi zapisi o sončevem mrku segajo že v daljno leto 2137 pr.n.št., torej v čas stare Kitajske civilizacije. Kmalu po tem so astrologi že znali pravilno napovedovati sončeve mrke. Maji in Azteki so mrke razumeli kot smrt boga sonca, zato je bil ta pojav zanje zelo pomemben.
Mrke so mnoge civilizacije povezovale tudi z naravnimi katastrofami, naključji, nesrečami in nepredvidljivimi, a prelomnimi dogodki. Mnogi verjamejo, da obdobja mrkov niso primerna za nove projekte in podvige. Čeprav večine mrkov ni moč videti, naj bi bil njihov vpliv zelo močan in naj bi segal onkraj njihovega vidnega oz. zaznavnega področja.
Naslednji popoln sončev mrk bo iz ozemlja Slovenije mogoče videti 3. septembra leta 2081 – v temi bo vsa srednja Evropa in tudi del Bližnjega vzhoda.