Vpliv sonca na vreme

Sonce je glavno telo v našem Osončju in hkrati edina zvezda v njem. Zemlja in drugi planeti krožijo okoli sonca, okoli njega pa krožijo tudi druga nebesna telesa, na primer kometi, asteroidi, meteoroidi, čez-neptunska telesa,… Sonce je daleč najbolj svetlo telo na nebu in je zvezda glavnega niza, tipa G. V resnici je pa sonce precej manjše od največjih zvezd v vesolju. Njegova barva je bela, ki pa jo mi zaradi sipanja modre barve v ozračju Zemlje vidimo kot rumen odtenek. Že precej časa velja, da je Sonce eden izmed glavnih ustvarjalcev vremena na našem planetu. Sončeva aktivnost torej vidno in občutno vpliva na vreme v daljšem časovnem razdobju (na klimo). Najbolj znan oziroma odmeven primer je mala ledena doba, ki se je odvijala med leti 1645 in 1715. V tem času namreč ni bilo aktivnosti Sonca, to pa je povzročilo, da je temperatura na Zemlji padla (povprečno za 0,6 stopinj Celzija). Čeprav se ne zdi, da je to veliko, pa je to pomenilo velike temperaturne padce – tako je na primer v tem obdobju v času ostre zime reka Temza, v Londonu, pogosto celo zamrznila.

Leta 1977 je astronom dr. John Eddy ugotovil, da je bilo Sonce v zadnjih 3.000 letih aktivno zgolj 300 let. To pomeni, da smo lahko srečni, da živimo ravno v obdobju Sončeve aktivnosti.

Astronomski vplivi na vreme

Na vreme in spreminjanje klime imajo velik vpliv tudi astronomske spremembe. Tako je precesija ali sprememba nagiba osi vrtenja glede na ravnino ekliptike danes zaradi privlačnosti Sonca in Lune, takšna, da se bo nagib v sledečih 13.000 letih prevesil na drugo stran (torej iz +23,5 stopinje na -23,5 stopinje). Počasi se spreminja tudi orbita okrog Sonca (ekscentričnost elipse, položaj perihelija, itd.). Posledice tega so spremembe v osončenju. V preteklosti je že bilo zaznati, da so bili določeni deli Zemlje različno osončeni. V daljšem časovnem obdobju (več 10.000 let) to pomeni, da so možne na določenih predelih spremembe za 200 do 250 MJ na m2. To pri 45° geografske širine pomeni fluktuacije za okoli  ±5% (glede na povprečje v teh geografskih širinah v dolgem časovnem razdobju).

Astronomski dejavniki so glavni vzroki za to, da nastopijo ledene dobe ali toplejša/hladnejša obdobja.

Trenutno je Zemlja v medledenem obdobju, znanstveniki pa na podlagi astronomskih ugotovitev napovedujejo, da naj bi se v naslednjih tisočletjih Zemlja spet hladila.

Klima in aktivnost Sonca

Meteorologi so si enotni v tem, da Sonce s svojo aktivnostjo ima pomemben dolgoročni vpliv na vreme. Mesečna ali letna sončeva aktivnost nima velikega vpliva na trenutne temperature, količino padavin, trajanje in debelino snežne odeje, itd. Sončeva aktivnost tako na klimatske razmere vpliva v daljših časovnih obdobjih.

Sonce za obrat okoli lastne osi potrebuje 27 dni (gledano iz Zemlje).

Kratkoročni vpliv sonca na vreme kaže skupne točke med vremenskim stanjem v Evropi in položaji največje magnetne aktivnosti Sonca. Površino Sonca, ki je obrnjena proti nam, je mogoče razdeliti na J in S poloblo in na V ter Z polovico. Na ta način dobimo 4 enake dele.

Če opazimo, da v SV četrtini ni sončevih peg in bakel (torej ni aktivnosti), potem obstaja velika verjetnost, da se azorski anticiklon v tem času razširi na Z Sredozemlje, Iberski polotok, del Francije, Maroko in Alžirijo. V kolikor v času zime v Z četrtini ni sončeve aktivnosti, se lahko pojavi sibirski anticiklon. Ko je sončeva aktivnost zelo močna v J polovici (veliko peg in bakel), je največja tudi dejavnost islandskega ciklona.

Pege na sončevem površju se gibljejo enako hitro kakor Sonce – ki za obrat okoli lastne osi torej potrebuje 27 dni. Zaradi tega je čas trajanja enega ciklona ali anticiklona običajno omejen na 2 tedna. Posledica tega je, da nobeno vremensko stanje ne ostane nespremenjeno dlje kakor 2 tedna. Zagata takšnih predvidevanj o kratkoročnem vplivu Sonca na vreme je zlasti to, da v času minimuma (ciklona), skoraj ni zaznati aktivnosti.