Polna luna je od nekdaj burila človeško domišljijo. V zgodovini so ji pogosto pripisovali različne pomene in moči, do danes pa se je na splošno ohranilo prepričanje, da luna vpliva na človekovo počutje, razpoloženje in obnašanje. Kljub raziskovanju luninega vpliva na človeka, vreme in Zemljo, pa znanstvenikom doslej ni uspelo odkriti veliko prepričljivih in zanesljivih dokazov o delovanju lune in njene sile. V resnici ne obstajajo trdni znanstveni dokazi, ki bi bodisi potrdili bodisi ovrgli lunino vplivanje na človeka. Ne glede na to, pa ni mogoče izključiti dejstva, da lunin cikel ima določen vpliv na življenje na zemlji. Luna na raznolike načine vpliva tudi na vreme in vremenske pojave. Znano je, da luna vpliva na plimovanje oceana (plima – oseka), le-to pa nadalje pomembno vpliva na vreme in vremenska pojave. Brez luninega delovanja morje namreč ne bi plimovalo, to pa bi se odražalo tudi v drugačnih vremenskih režimih. Po mnenju nekaterih znanstvenikov, naj bi imela luna tudi majhen vpliv na polarne temperature.
Luna ima gravitacijsko silo, katere moč je odvisna od razdalje. To pomeni, da na del Zemlje, ki je v danem trenutku luni najbližje, lunina gravitacijska sila deluje najmočneje. Kadar je luna najbližje oceanom, je sila gravitacije na vodo v oceanu najmočnejša, kar povzroča pojav plimovanja.
Na splošno se v enem dnevu (24 ur) pojavijo 2 oseki in 2 plimi. Vsak dan ti pojavi nastopijo s približno 50 minutnim zamikom. Polna luna ali mlaj pomenita, da so plime višje, oseke pa nižje od običajnega. V času prvega in zadnjega krajca so plime in oseke bolj zmerne. Plimovanje vpliva na gibanje tokov v oceanih, to pa ima neposreden vpliv na vreme in vremenske razmere. Gibanje morskih tokov vpliva na vreme s količino segrevanja ali ohlajanja vode, ki se giblje skozi določena področja. Temperatura vode v kombinaciji z močjo in smerjo vetra določa trajanje in moč vremenskih pojavov kot je na primer El Niño.
El Niño ali južna oscilacija je globalno razširjen vremenski pojav nihanja temperature na vodni gladini v Z delu Tihega oceana. Ta vremenski pojav s sabo nosi poplave, suše in druge vremenske motnje. Zaradi vpliva El Niña na vreme in življenje ljudi se znanstveniki zelo trudijo, da bi ga znali kar se da natančno napovedati in predvideti.
Vpliv lune na vreme se kaže tudi preko vpliva plimovanja na ozračje, čeprav je vpliv plime na atmosfero manjši kakor na oceane. Ker je ozračje manj gosto kakor voda, je tudi manj odzivno na silo plimovanja. Vendarle plima vpliva na atmosferski tlak, ki je pomemben dejavnik pri vremenskih sistemih. Plima naj bi poleg ozračja vplivala tudi na zemljo, čeprav prav tako v manjši meri kakor na vodo. Nove meritve satelitov tako kažejo, da luna vpliva na višino zemljine površine. Obstajajo določeni znanstveniki, ki so mnenja, da luna na ta način vpliva celo na potresno in vulkansko dejavnost zemlje.
Luna naj bi vplivala tudi na polarne temperature. Te naj bi bile ob polni luni in mlaju za 0,55 stopinje Celzija toplejše kot sicer. Tak vpliv pomeni rahle temperaturne spremembe, ki pa vendarle v majhnem obsegu lahko globalno vplivajo na vreme.
Čeprav si znanstveniki niso edini, na katere načine natančno torej luna vpliva na vremenske pojave na zemlji, pa vseeno obstaja prepričljiva povezava med luno in vremenom.