Kako nastane mavrica?

Mavrica je vremenski svetlobni pojav, ki ga prepoznamo po polkrožnem loku ali polnem krogu spektralnih barv v ozračju. Mavrica nastane zaradi disperzije, loma in odboja sončnih žarkov v vodnih kapljicah (dež, rosa, prš, megla,….) v zraku. Takšna mavrica, ki nastane zaradi sončnih žarkov, se običajno pojavi na nasprotni strani glede na sonce. Opazovalec ima tako sonce vselej za sabo. Pri mavrici ločimo notranji in zunanji lok. Notranji lok je iz celega spektra barv (od vijolične do rdeče), zunanji lok pa je po intenziteti nekoliko šibkejši in tudi ni vselej viden. Ta vremenski svetlobni pojav je v nekem smislu optična iluzija in se v resnici ne nahaja nikjer (ni na določenem kraju) ter se ne dotika tal. Mavrice ni moč prijeti in nima določene krajevne lege. Posebnost mavrice je tudi v tem, da dva, ki jo opazujeta, nikoli ne moreta videti oziroma gledati iste mavrice, saj svetloba, ki pride do oči prvega, ki opazuje, ne prihaja iz istih kapljic kakor svetloba, ki prihaja v oči drugega.

Kdaj nastane?

Ta vremenski pojav se pojavi tedaj, ko je v zraku moč opaziti prisotnost vodnih kapljic, sonce pa se nahaja za hrbtom osebe, ki mavrico opazuje. Opazovati in videti jo je mogoče zjutraj na zahodni strani neba in popoldan na vzhodni.

Čistost in intenziteta barv v mavrici je odvisna od tega, kako velike so kapljice vode, ki lomijo svetlobo. Če so kapljice velike, potem je mavrica obarvana svetleje in so barve bolj jasno določene. V kolikor pa so kapljice manjše, to pomeni mavrico, kjer so barve premešane. Ker v naravi najdemo kapljice različnih velikosti, so tudi mavrice vedno kombinacije obojega.

Tipi mavric

• Večkratna mavrica (pri njej je mogoče videti primarni in sekundarni lok. Sekundarni lok nastane kot posledica dvojnega odboja sončne svetlobe v kapljicah vode. Običajno sekundarna mavrica nastane nekje 10 stopinj nad primarno, pod kotom med 50 in 53 stopinj in je manj vidna od primarne, saj pri dvakratnem odboju izgubi del intenzivnosti svetlobe).
• Podvojena mavrica (izjemno redek pojav, ki je videti kot dva mavrična loka, ki izhajata iz istega izhodišča. Vrstni red barv je pri podvojeni enak kot pri primarni. Vzrok za nastanek tega tipa je različna velikost dežnih kapelj).
• Dodatna mavrica (tudi to je redek pojav, kje poleg primarne mavrice lahko vidimo še nekaj šibkejših mavric na notranjem robu. Ta tip nastane kot posledica interference med svetlobnimi žarki v vodnih kapljicah).
• Okrogla mavrica (v teoriji so okrogle vse mavrice, a jih opazovalec zaradi Zemlje lahko vidi samo kot zgornji del kroga. Okroglo mavrico bi bilo v celoti mogoče videti, če bi bile kapljice vode pod obzorjem tistega, ki opazuje in bi svetloba lahko prišla do njih. Ta tip mavrice je moč videti le iz višjih leg (iz letala, visoke stavbe, ipd.).
• Zrcalna in odbojna mavrica (zrcalna nastane pod obzorjem v vodi, na kateri se zrcali primarna mavrica – za njen nastanek je dovolj že luža vode. Odbojna nastane nad obzorjem, kjer se svetloba odbije od vode, še preden pride do kapljic – za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je precej redek pojav).
• Enobarvna mavrica (gre za monokromatsko mavrico, ki nastane ob vzhodu ali zahodu sonca, ko so vse barve preveč razpršene, da bi lahko tvorile mavrico, izjema je le rdeča barva).
• Lunina mavrica (se na pogled zdi bela, a v resnici vsebuje cel barvni spekter, ki pa ga človekovo oko ni sposobno zaznati).
• Meglena mavrica (nastane zaradi odboja svetlobe v meglici – ker so kapljice megle manjše, bolj lomijo žarke).