Zakaj in kako nastane toča?

Toča je vrsta padavine, ki se nahaja v trdem stanju. Nastane v oblakih in pomeni ledene kroglice, ki so nepravilnih oblik in različnih velikosti (premer od 5 pa do 50 mm, lahko pa tudi več). Ledene kroglice so lahko povsem ali le deloma prozorne, lahko pa so tudi sestavljene iz motnih, snegu podobnih slojev, ki so debeli do okoli 1 mm. Toča običajno spremlja močnejše nevihte, s spremljajočimi električnimi pojavi (strele), pri katerih temperatura ne pade pod 0 stopinj Celzija. Ta vrsta padavin pada iz nevihtnih oblakov, ki se imenujejo kumulonimbusi. Toča navadno pada na ožjih podolgovatih odsekih. Obstajajo določeni predeli, kjer je ta oblika padavin pogostejša, spet drugod pa se pojavlja zelo poredko. Toča je namreč odvisna od orografije in smeri gibanja vetrov oziroma neviht. Zrna toče so različno velika. Najpogosteje so velika premera do 1 cm, lahko pa se pojavi tudi toča premera med 2 do 3 cm. V ekstremnih primerih in v primeru zelo močnih neviht je v preteklosti že nastala toča, ki je bila velika kot kokošje jajce. Taka zrna so tudi težka (od 500 g do 1 kg).

Po dosedanjih podatkih naj bi največja zrna padala leta 1902 na Kitajskem, kjer je bil premer 21 cm, teža pa 4,5 kg. Debela in velika zrna toče se občasno pojavljajo tudi pri nas na vsake nekaj let – običajno je debelina takšnih večjih zrn toče okoli 5 cm.

Kako nastane toča?

Prva faza nastajanja toče pomeni, da se na vrhu oblaka kumulonimbus ustvarijo jedrski elementi kristalov (v obliki sodrge). Nanje se lepijo izjemno ohlajene (podhlajene) vodne kapljice, ki zaradi kondenzacije nastajajo istočasno, kakor kristali zaradi procesa sublimacije. Voda kapljic se tako okoli kristalov spremeni v tanke ledene plasti. V takem oblaku je tudi močno turbulentno gibanje, zato se jedra zrn gibljejo v krožnici, dokler njihova teža ni toliko velika, da premaga vzgonsko gibanje. Pri kroženju se velikost zrn na račun podhlajenih vodnih kapljic ves čas veča. Ko pridobijo na teži in jih vzponski vetrovi ne zmorejo več dvigati, padejo na zemljino površino. Če zrno toče damo na pol, vidimo, da je jedro sestavljeno iz trdega snega, okoli njega pa so naložene plasti oziroma sloji ledu.

Je točo mogoče preprečiti?

Toča zaradi velikosti, trdnega stanja in teže lahko povzroča škodo (na pridelku, predmetih, ipd.). Že pri drobni toči, ki ima premer okoli 1 cm, je mogoča škoda na poljih in v vinogradih. Zrna namreč scefrajo liste, lomijo mladike, uničijo plodove. Če so zrna večja, je možna tudi škoda na strehah, oknih, avtomobilih. Če je toča debela 2 cm, to na strehi avtomobila že povzroči majhno udrtino, pri debelini 5 cm, pa je možno, da toča razbije strešnik ali povzroči poškodbe glave.

Današnja znanost ne zna do potankosti pojasniti mehanizem nastajanja toče v nevihtnem oblaku. Ker so taki oblaki relativno majhnih dimenzij, je njihovo obnašanje precej težko zanesljivo napovedati. Za tekoči dan ali dan vnaprej je mogoče predvideti pojavljanje nevihtnih oblakov, nemogoče pa je predvideti kraj in intenzivnost nevihte za več kakor uro prej njenim nastopom. V večini primerov je čas točnega predvidevanja celo krajši – to je okoli 10 min. Pri nas je toča običajno velikosti graha, včasih oreha, le izjemoma pa kokošjega jajca. Pri napovedovanju in zaščiti pred točo je potrebno povedati tudi, da največje škode običajno ne povzroča toča, temveč močan veter in intenzivne padavine, ki spremljajo takšne nevihte. To pomeni, da tudi, če bi zmogli preprečiti točo, nam še vedno ne bi uspelo preprečiti močnega vetra in nalivov, ki naredijo glavnino škode.

Obramba pred točo je v preteklosti potekala z uporabo raket. Gre za posipanje oblakov z zaledenitvenimi jedri. Izkušnje in poskusi so pokazali, da tovrstna obramba ne nudi učinkovitih rezultatov in je stroškovno potratna, zato je bila v večini držav, tudi pri nas, ukinjena. Razlog za to je predvsem ta, da takšne obrambe pred točo niso uspeli dokazati kot uspešno. V nekaterih primerih je moč sklepati, da je taka obramba celo škodljiva. Meteorološka stroka meni, da je vpliv umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice uspešen v primeru mirnih, slojastih oblakov, pri nevihtnih oblakih pa prepričljivih dokazov za to nimamo.

Zaradi vsega tega je edini učinkovit in smotrn način zaščite pred točo pasiven – to pomeni uporabo mrež (za nasade in zaščito rastlin), pregrinjal (pri zaščiti avtomobilov, streh, ipd.), in drugih zaščitnih sredstev.