Zakaj nastanejo in katere padavine poznamo?

Padavine pomenijo vse oblike kondenzirane vodne pare, ki jih zaznamo v ozračju ali na površju, v trdnem ali tekočem stanju. Padavine se pojavijo na površini Zemlje ali pa se zbirajo v oblakih, od koder potem padajo na zemljino površje. So torej ključni del vodnega kroga in so bistvene za ustvarjanje sveže vode na Zemlji. Vodni krog pomeni nenehno kroženje vode v hidrosferi Zemlje. Zaradi toplote Sonca iz morja in vlažnih tal z izhlapevanjem v ozračje prihajajo vodni hlapi. Ker je taka vodna para lažja od zraka, se dviga višje, kjer jo nosijo vetrovi. Na velikih višinah se ta para zgosti v oblake, od koder v obliki padavin pade nazaj v morja ali na tla. Na tleh se nato voda združuje in zbira. 1/3 padavinske vode hitro izhlapi zaradi toplote Sonca, 2/3 pa odtečeta v potoke, reke in končno v morja. Delček padavinske vode vase vsrkajo tudi rastline, ki pa se nato z izhlapevanjem delno vrača v ozračje. Voda v naravi stalno kroži in na tak način ustvarja večen vodni krog.

Zakaj nastanejo padavine?

Padavine nastanejo zaradi dvigovanja vlažnega in toplega zraka. Ko se ta zrak pri dviganju ohlaja, se prične proces kondenzacije oziroma utekočinjenja. Vodni hlapi oblikujejo oblake, ki prinašajo padavine, ko vodne kapljice postanejo dovolj velike. Vodne kapljice lahko rastejo na različne načine. Brez tega, da kapljice zrastejo, padavin ne more biti. Za to morajo oblačne kapljice ali ledeni kristali dovolj zrasti, da bodo zaradi zadostne teže lahko padli iz oblaka v obliki dežja, pršenja, snega, toče, ipd.

Kapljice rastejo na 3 načine:

• Zlitje ali koalescenca (v tistih oblakih, kjer temperatura ne pade pod -15 stopinj, se kapljice združujejo tako, da večje in hitrejše dohitevajo manjše, kar vodi do njihovega zlitja. Količina tako nastalih dežnih kapljic je odvisna od vodnosti oblaka (torej od količine kapljic, velikosti spektra kapljic, jakosti vzgornika, električnega naboja kapljic,…).
• Bergeronov proces (gre za proces, pri katerem močno ohlajene kapljice in ledeni kristali v oblaku medsebojno vplivajo drug na drugega, z namenom, da ustvarijo hitro rast ledenih kristalov, ki se pri padanju iz oblaka stopijo. Tak način nastajanja kapljic je običajen pri oblakih, kjer je temperatura pod – 15 stopinj.).
• Vrtinec (v oblakih s toplejšimi vrhovi lahko prihaja do trčenja in ujetja v vodni vrtinec. Pri tem trki padajočih kapljic ustvarjajo večje kapljice, ki so dovolj težke, da padejo na površje zemlje v obliki dežja. Pri takšnih padih večje kapljice v vrtincu pritegnejo manjše kapljice, s katerimi se v trkih ustvarijo še večje. Običajno to ustvari prš ali manjše dežne kaplje. Tak način nastajanja padavin je značilen za nizke strato-oblake in majhne kumulusne oblake tropskih regij.).

Vse oblike padavin poimenujemo s skupnim strokovnim izrazom: hidrometeorji.

Vrste padavin

Padavine, ki nastajajo na zemeljski površini ali v njeni bližini:

• Rosa,
• Ivje,
• Slana ali pozeba,
• Poledica,
• Žled.

Padavine, ki padajo iz oblakov:

• Dež,
• Sneg,
• Toča,
• Pršenje,
• Virga,
• Ledene iglice,
• Sosnežica (mešanica snega in dežja),
• Sodra,
• Babje pšeno,
• Zrnat sneg.

Poleg naštetih vrst padavin, poznamo tudi različne oblike padavin.

Konvekcijske

(Deževne in snežne plohe ter nevihte)

Te nastanejo, če se površje zemlje segreje, zrak pa se hitro dviga v ozračje in adiabatno ohlaja. Topel zrak je v bližini tal gostejši, pri dviganju pa se prične vlaga izločati in nastanejo padavine. Za to obliko padavin so značilni kratkotrajni nalivi, ki pa jih običajno zaznamuje močna intenzivnost. Konvekcijske padavine navadno srečamo v obliki poletnih popoldanskih neviht, značilne so za ekvator. Njihove ime izhaja iz oblakov, iz katerih nastanejo – to so konvektivni oblaki (npr. kumulonimbusa – temni kopasti oblak). Ta oblika padavin je običajno lokalno omejena, saj so konvektivni oblaki horizontalno omejeni v svojem obsegu. Ti oblaki lahko povzročajo tudi sneg z dežjem, točo ali babje pšeno.

Ciklonske

Te nastanejo pri prehodu tople in hladne fronte, ko se lažji, topli zrak dviga nad hladnega. Pri tem nastopi kondenzacija. Cikloni pomenijo veliko padavin, ki padajo iz nepretrganih plasti oblakov (altostratusov, nimbostratusov in stratusov). Običajno se te padavine pojavijo na območjih zmernega pasu, nastanejo pa ob frontah. Glavna vrsta padavin je dež (v topli dobi leta) in sneg (v hladni polovici leta).

Orografske

Nastanejo pri dviganju vlažnega zraka čez orografske ovire (gorske pregrade). Ohlajanje zraka povzroči padavine. Padavin je največ tam, kjer vlažen zrak naleti na izrazite gorske prepreke ( pri nas npr. obronki Julijskih Alp, ki so obrnjeni proti morju).